Travniki pomladi so posuti s cvetovi regrata (taraxacum officinale). Kot bi preko njih zemlja pila svetlobo vase. Listi, nekateri globoko, žagasto narezani, sestavljajo pritlično rozeto, cvetni koški pa so na visokem, votlem steblu iz katerega se pocedi veliko nestrupenega, zdravilnega mlečka, če ga utrgamo. Na vrtovih nam je večidel nadležen plevel, čeprav je škoda, da je tako, saj je zelo zdravilen in krepčilen.
Zaradi grenčičnih snovi pospešuje izločanje prebavnih sokov, spodbuja apetit in prebavo. Izboljšuje celotno presnovo in ima velik vpliv na čiščenje krvi. Pospešuje tudi spiranje sečnih izvodil pri vnetjih, saj pospešuje izločanje seča. Ne smemo se mu izogniti, če trpimo za protinom, revmo, krvnimi boleznimi, neješčnostjo, težavami z jetri, vodenico, sladkorno …
Sveže mlade liste uporabljamo kot spomladansko čistilno kuro v obliki solate ali iztisnjenega soka, ki ga je potrebno jemati vsaj 3 tedne po tri žlice dnevno in je najbolj učinkovit. Listi vsebujejo predvsem veliko vitamina C in A (tudi cvetovi), ki poživljata metabolizem in prebujata hormone. Uživanje regrata vpliva tudi na pravilno peristaltiko – gibanje črevesja, preprečuje razvoj škodljivih bakterij in čezmerno nabiranje vode v tkivu, s tem pa odpravlja »spomladansko utrujenost«.
Zdravilni pa niso samo listi, temveč celotna rastlina. Tudi še ne do konca odprte cvetove in korenino lahko sušimo za čaj. Ob cvetenju vsebuje regrat veliko kalija, nekaj železa in bakra. Posebej bi izpostavila korenino, ki jo moramo zelo previdno izkopati, da se ne odlomi, sicer izteče iz nje veliko dragocenega soka, ki bi ga radi v njej ujeli. Očistimo jo, nekaj nadzemnega dela pustimo in celo posušimo, šele nato zdrobimo in shranimo. Zelo krepčilna je kura, ki jo lahko naredimo vsake toliko časa: žličko prahu iz korenine zmešamo s kozarcem vode in vsako jutro spijemo. Po treh tednih prenehamo. S časom in rastjo se zelo spreminja sestava učinkovin, ki jih regratova korenina vsebuje, zato je pomembno, da jo naberemo ob pravem času, glede na to, kaj bi želeli od nje, da bo zdravilnost najboljša. Tako ima spomladi korenina veliko grenčin, avgusta in septembra največ inulina, ki preprečuje dvig krvnega sladkorja in izboljšuje absorbcijo magnezija in kalcija, hkrati pa je prebiotik, torej hrana probiotičnim bakterijam. Od oktobra naprej vsebuje ponovno več grenčin (taraksina, tarakserina in levulina), ki zelo vplivajo na telesna izločala, ter seveda, še veliko ostalih blagodejnih sestavin. Če regratovi korenini primešamo še koprivo, trpotec in rman, dobimo odličen čaj za čiščenje organizma. Regrat, Jupitrovo zel, povezujemo z delovanjem jeter.
V biodinamiki iz še ne do konca razprtih regratovih cvetov izdelujemo kompostni preparat 506. Predstavlja energije (rumena barva cvetov) nadsončnega svetlobnega planeta Jupitra, posreduje energije svetlobe, vitalnosti ter sposobnost oblikovanja najodličnejših substanc.
Preparat ureja procese kremena. Ureja razmerja med kremnom in kalijem. Deluje preko kremenčevih substanc v tleh, ki jih rastline nato iz komposta dobijo preko gline, torej ne deluje na rastlino neposredno. Tlom daje sposobnost, da vase iz okolice (atmosfere) potegnejo kremenčevo kislino, potrebno za subtilni razvoj rastlin, da bodo te mogle iz svoje – tudi širše – okolice črpati kar potrebujejo za svoj zdrav razvoj in obrambni sistem pred boleznimi.
Cvetove, na sredi katerih je še nerazprt stožec nabiramo dopoldan, na dan za cvet. Cvetove čim hitreje posušimo, če smo nabirali preveč razcvetele, se med sušenjem naredijo lučke in jih moramo izločiti. Dobro posušene hranimo na temnem in moljem nedostopnem prostoru do septembra, ko bomo iz njih izdelovali preparate. Za regrat se uporablja kravji mezenterij (oporek črevesja), alternativna vegetabilna različica za regratov preparat je javorjeva veja, odrezana v jesenskem času in izdolbljena do skorje. Oboje se napolni s posušenim regratom, ki smo ga navlažili z regratovim čajem, sušimo na zraku nekaj dni in zakopljemo v zemljo okrog Mihelovega, vegetabilne pa malo kasneje. Izkopavamo ga okoli velike noči, ga osušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Kjer raste veliko regrata pomeni, da v tej zemlji primanjkuje svetlobe.
Patricija Šenekar
