V sozvočju s stvarstvom

V Mariboru je bilo januarja 2010 ustanovljeno društvo za biološko dinamično gospodarjenje Podravje; prvo tovrstno na tem območju Slovenije.

Prvi predsednik društva je Drago Purgaj, ki pravi: “Kmetje, ki pridelujemo po biološko-dinamični metodi, upoštevamo, da je vsakič, ko obdelujemo zemljo ali odstranimo pridelek z njive, zemlja izkoriščena (osiromašena). Obstaja več načinov, kako nadomestiti te snovi. V biodinamičnem kmetijstvu v ta namen izdelujemo pripravke iz zelišč, mineralnih snovi ter živalskega gnoja, ki jih nato dodamo zemlji ter rastlinam v zelo majhnih količinah.”
Biološko-dinamična metoda kmetovanja oz. gospodarjenja na kmetiji je sicer oblika ekološke pridelave, ki pa nima osnov v konvencionalnem kmetovanju, kot je to značilno za klasično ekološko pridelavo. Pri slednji se kemično-sintetični pripravki sicer ne uporabljajo, se pa namesto odvračanja škodljivcev večkrat uporabljajo sredstva za njihovo uničevanje. “Biološko-dinamična metoda ne sestavlja organizmov in ne uničuje škodljivcev, ampak ustvarja pogoje, da se kulturne rastline lažje in bolje povežejo z energijami, ki so vir življenja. Dosežemo jih z vztrajnim izvajanjem biološko-dinamičnih ukrepov, ki nas pripeljejo do želene individualnosti kmetijskega gospodarstva oziroma samozadostnega kmetovanja. Kmetija je organizem, katerega organi so polja, travniki, sadovnjaki, drugi deli kmetije pa tudi živali in ljudje, ki živijo na kmetiji. Zaradi številnih razlik med kmetijami je vsako gospodarstvo vsaj malo drugačno. Ne glede na to pa mora vsako težiti k zaokroženemu in samo sebi zadostnemu organizmu. Individualnost kmetijskega organizma tako izključuje sistemski pristop, na katerem sloni konvencionalna pridelava. Torej izključuje tudi klasičen monokulturni način kmetovanja. To pa ne pomeni, da kmetija nima prevladujoče dejavnosti, kot so na primer živinoreja, vinogradništvo ali sadjarstvo. Lahko jo ima, vendar se je potrebno pri takšni organiziranosti kmetije bistveno bolj truditi za ohranjanje naravnega ravnovesja. Za to pa je potrebno poznavanje temeljnih antropozofskih načel,” pojasnjuje bistvo biološko-dinamičnega kmetovanja predsednik Drago Purgaj, sicer lastnik znane kmetije v občini Cerkvenjak, ki deluje po načelih biološko-dinamične metode, za kar ima tudi pridobljen Demeter certifikat.

Prvi predsednik društva je Drago Purgaj, ki pravi: “Kmetje, ki pridelujemo po biološko-dinamični metodi, upoštevamo, da je vsakič, ko obdelujemo zemljo ali odstranimo pridelek z njive, zemlja izkoriščena (osiromašena).

Začetki pred 80 leti

Začetnik tovrstnega kmetovanja je bil Rudolf Steiner, ki je v prvih 30 letih prejšnjega stoletja predstavil biološko-dinamične metode kmetovanja, najstarejše sonaravne metode, ki dokazuje, da je zdrave pridelke mogoče pridelati brez uporabe lahkotopnih umetnih gnojil, razkuženih semen, pesticidov in drugih škodljivih snovi. Kmalu po uvedbi ukrepov, ki jih je predlagal Rudolf Steiner, se je izkazalo, da so živila iz biološko-dinamične pridelave bistveno boljše kakovosti kot živila iz konvencionalne pridelave, zato so bila leta 1928 sprejeta stroga pravila pridelave, vzpostavljena je bila kontrola ter uvedena blagovna znamka Demeter “Danes je biološko-dinamična pridelava razširjena po vsem svetu. Središče dogajanj je Visoka šola Goetheanum v švicarskem Dornachu blizu Basla. S certifikatomnajstarejše in najuglednejše ekološke organizacije Demeter International se ponaša okrog 4200 kmetijskih gospodarstev, med katerimi je tudi 20 slovenskih kmetij,” je pojasnil Purgaj in še povedal, da je v Sloveniji danes delujočih 12 društev, povezanih v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje. Naloga društev pa je svojim članom omogočati pridobivanje znanj, skrb za ohranjanje okolja, vzpodbujanje lokalne pridelave in lokalne oskrbe s hrano ter vzpostavljanje vezi med pridelovalci in potrošniki. “Ob neposrednem izobraževanju pridelovalcev in drugih so biološko-dinamična društva skupaj z Demeter kmetijami tudi odlična podpora pri izobraževanju naravoslovja, družboslovja in humanistike, saj so številna svojo poslanstvo obogatila s poskusnimi polji, programi za rehabilitacijo ljudi s prilagojenimi potrebami, valdorfsko pedagogiko idr. Rezultati biodinamike se odražajo v uspešnem prestrukturiranju konvencionalnih kmetij ter visoki stopnji samozaposlitev.”

Ohranjanje naravnega ravnovesja

Po prepričanju zagovornikov biodinamične metode dela je takšen način kmetovanja nujen: “Uničevanja Zemlje s strupi ni več moč spregledati. Človek je prišel že tako daleč, da z lastnimi rokami zastruplja rastline, mnoge živali in ne nazadnje tudi sebe. Ljudje za to zastrupljanje kemični industriji celo plačujemo. S tem si uničujemo lastno bodočnost in bodočnost svojih zanamcev. Res, da se je s kemičnimi pripravki zvišala količina pridelkov, a se je z njimi v ospredje postavilo ustvarjanje dobičkov, ne pa pridelovanje hrane. S strupi smo tako uničili zemljo, da bi potrebovala desetletja, morda stoletja za očiščenje. Vse več je bolezni: raki, depresije, alergije … Pojavljajo se vedno nove, hujše bolezni. Dandanašnji kmetovalci so ujeti v neskončen krog; nakup semen, gnojil, škropiv, zdravil za obolele rastline in živali Ne morejo več sami pridelati semen (padec regeneracijske sposobnosti rastlin, gensko spremenjene rastline), kot so to lahko storili njihovi predniki. Vendar bodo morali vsi nekoč reči stop in začeti znova. Brez strupov. Za naše lastno dobro. Biološko-dinamična metoda je najstarejša in najbolje raziskana metoda kmetijske pridelave, ki je razširjena po vsem svetu in v vseh klimatskih pasovih. Temelji na ohranjanju naravnega ravnovesja in krepi rodovitnost zemlje. Zaradi tega je med doslej znanimi metodami priznana kot najodličnejša metoda pridelave zdrave hrane.”


Ob neposrednem izobraževanju pridelovalcev in drugih so biološko-dinamična društva skupaj z Demeter kmetijami tudi odlična podpora pri izobraževanju naravoslovja, družboslovja in humanistike.

Upoštevanje kozmičnih ritmov

Uporaba biološko-dinamične metode v praksi pomeni, da se na kmetiji namesto lahkotopnih mineralnih gnojil uporabljajo zreli komposti in posebni biološko-dinamični preparati ter homeopatski pripravki. Drevesa se okopavajo po posebnem sistemu, preostala površina pa se izmenično kosi ter pri tem upošteva razvojne faze koristnih organizmov. Ne kosi se npr. med razvojem pikapolonice, saj odlaga jajčeca na travne liste. Pri obrezovanju se upošteva mera zlatega reza, redčenje pa se izvaja ročno, vse do obiranja.
Posebnost biološko-dinamičnega kmetovanja pa je upoštevanje kozmičnih ritmov: “Tako kot v klasični kmetijski pridelavi upoštevamo ritem leta in v skladu s tem posamezno kulturo sejemo, sadimo in spravljamo v zanjo primernem obdobju, se v biološko-dinamičnem načinu kmetovanja ravnamo še po ritmih meseca, tedna, dneva in celo ure. Zato na primer obrezovanje opravimo v času padajoče lune v dnevih za plod, saj se rane hitreje in bolje celijo. Obiranje na dan za plod podaljšuje obstojnost plodov, vsebnost izmerjenega C-vitamina je višja itd. Pri izračunavanju točnih rokov za izvedbo posameznih ukrepov se ravnamo po podatkih lastne agrometeorološke merilne postaje ter po priporočilih biološko-dinamičnega centra Goetheanum v Dornachu, znotraj katerega je znameniti Keplerjev observatorij. Pri vsakodnevnem delu pa je neobhodno vodilo Setveni koledar Marie in Matthiasa Thuna,kigaprinasizdajazaložba Ajda,” še pojasnjuje Drago Purgaj.

Ni (več) dvoma v kakovost hrane

Čeprav se je veliko časa ugibalo o boljši kakovosti ekološko pridelane hrane po sistemu biološko-dinamičnega gospodarjenja, so raziskave pred kratkim dokazale drugače. “Špekulacijam o kakovosti sta naredila konec dva strokovnjaka, Albert Velimirov iz Ludwig-Boltzmannovega inštituta za ekološko kmetijstvo in Werner Müller. Naredila sta namreč primerjalno študijo iz več kot 170 mednarodnih raziskav, v katerih so raziskovali kakovost živil. Na podlagi rezultatov te študije lahko prvič utemeljeno govorimo o kakovosti ekološko pridelanih živil. Tako je dokazano, da je najboljše ekološko, sploh v primerjavi s konvencionalno pridelano hrano!” Dejstvo je tudi, kot pravi Purgaj, da se z ekološko prehrano izboljša življenje in zdravje človeka nasploh: “Raziskava zdravstvenega stanja učencev nekega dijaškega doma v Novi Zelandiji je pokazala, da je tri leta prehranjevanja skoraj izključno z ekološkimi živili pri učencih prineslo manj prehladov in kašljanja, hitrejše okrevanje, manj poškodb pri športu, manj težav s kožo in boljše zobe. Dobro merljiv je tudi učinek ekološke prehrane na kvaliteto materinega mleka. Mleko žensk, ki so se večinoma prehranjevale z ekološko hrano, je vsebovalo višje vrednosti Omega-3-maščobnih kislin in večkrat nenasičenih maščobnih kislin.”