Gozdovi so bili v času dinozavrov polni velikanskih preslic , katere so dosegale višino današnjih dreves. Do danes se jih je ohranilo le še nekaj vrst, ki so veliko manjše. Vse preslice so dober vir kremena (silicija), zaradi njihove grobosti, so včasih z njimi drgnili posode.
Poznamo več vrst preslic, močvirsko, vodno, gozdno, zimsko … v zdravilne namene se uporablja samo njivska ali poljska preslica (Equisetum arvense), ki zraste do višine 80 cm in ima votla členasta stebla z vretenčasto izraščajočimi vejicami, kot, da so zakrneli listi, ki so proti vrhu vedno manjši. Ima globok koreninski sistem s katerim se zlahka razrašča v svojo okolico. Razmnožuje pa se tudi s sporami (trosi), ki poženejo spomladi pred steblom.
V glavnem se preslice razraščajo na vlažnih predelih, zaradi močno razraščajočih in trdoživih korenik pa lahko rastejo tudi na bolj suhih predelih v senčnih in sončnih legah. Zaradi njihove trdoživosti, jih je kot plevel zelo težko nadzorovati, odporne so proti herbicidom. Tudi škodljivci jim ne pridejo do živega.
Uporabljajo se njihova stebla z »listi«, ki se nabirajo v začetku poletja, saj je prezrela preslica premočna za uživanje (pitje) in tudi kremen v njih se težje topi. Pozno poleti jo lahko napade tudi gliva (Ustilago equiseti), ki izloča alkaloid, zaradi katerega lahko njivsko preslico slabše prenašamo. Napadena preslica ima po steblu in poganjkih rjave lise.
Zunanje se uporablja za obkladke pri ranah, ki slabo celijo, saj učinkuje na strjevanje krvi in celjenje tkiv prav zaradi kremena, ki ga vsebuje. Pripravljajo se tudi kopeli.
Preslico že dolgo časa uporabljajo kot zelišče, za odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa saj deluje diuretično in tudi čisti kri. Njen blagi diuretični učinek lajša lažja vnetja in okužbe sečnega trakta, mehurja in obsečnice. Kljub temu, da deluje diuretično, jo lahko uporabljajo tudi tisti, ki imajo težave s prelivno inkontinenco, pri draženju mehurja s prekomernim tiščanjem na vodo in težavah z močenjem postelje. Uporabi se lahko tudi pri lažjemu vnetju ledvic s povečanim izločanjem beljakovin v urinu in ledvičnem pesku. Ker odvaja odvečno tekočino iz telesa, lajša težave pri vodenici. Čaj se lahko pije tudi pri močnih menstruacijah. V kozmetiki se uporablja proti gubam, modricam in celulitisu. Znižuje krvni tlak, lajša tudi težave povezane s krčnimi žilami in kapilarami.
Uporablja se tudi za lajšanje težav s pljuči, tako pri kroničnem bronhitisu, pljučnih krvavitvah, jetiki … zaradi kremenčeve kisline se krepi in celi pljučno tkivo. Dobro vpliva tudi na želodčne čire.
Čaj iz preslice se pripravi tako, da na skodelico mrzle vode vzamemo žličko zdrobljene preslice, zavremo in kuhamo 1-2 minuti. Preden precedimo, počakamo še minutko ali dve. Pije se po požirkih 2-3 skodelice dnevno.
Za 20-minutno kopel naredimo močan prevretek in ga vlijemo v kad s toplo vodo. Mlačen prevretek se lahko grgra tudi pri ustnih razjedah in vnetju dlesni. Če vanj pomočimo gazo, dobimo obkladek, prav tako pa si lahko naredimo obkladek iz sveže preslice, ki jo pa pred uporabo natolčemo. Obkladke moramo večkrat dnevno zamenjati in si pripraviti sveže.
Ob nabiranju preslice moramo biti pozorni, da naberemo samo njivsko preslico, ostale vrste so strupene!
Tudi v vrtičkarstvu in poljedelstvu lahko uporabimo prevretek iz preslice (preparat 508 v biodinamiki) preventivno proti napadu glivic. Njivska preslica je rastlina, ki pripada Luni. Kremen, vsebuje ga tudi do 98%, ki je v njej, pa deluje s svetlobnimi silami Jupitra (vlago in temo »popravimo« z impulzi svetlobe). V preslici je oživljen kremen, ki ima sposobnost, da veže nase in prestreže glive. Kozmično glive dviguje, preslica jih obdrži pri tleh. Kadar je delovanje Lune premočno, to se zgodi ob obilnih padavinah in vlagi, se ob prvem soncu glive, ki sicer delujejo na zemlji dvignejo višje, na nivo rastlin. Glive bi se naj na rastline dvignile šele po oblikovanju semen in s tem omogočile njihov razkroj. Kadar se zgodi, da glive začno rastlino napadati in razkrajati prej, rastlina nima več moči za kvaliteten razvoj. Tudi semena ob tem ne razvijejo svoje polne moči, niso zdrava, iz njih rastoče rastline so naslednje leto podlaga raznim boleznim, glivam in drugim organizmom. Zato je te glive potrebno obdržati pri tleh, zemljo pa razbremeniti presežnih sil Lune, ki so v njej. To naredimo s čajem njivske preslice, ki ga škropimo po tleh zgodaj spomladi po mokri zimi, februarja ali marca. Preventivno pa škropimo tudi rastline, ki so še posebej občutljive za napade gliv, to so buče, kumare, paradižnik, krompir, trto … in sicer takoj po vsakem obilnem deževju. Škropimo tri večere zapored po rastlinah in tleh, kadar so rastline že napadene. Prekomerni uporabi preslice pa se moramo izogniti, ker bi lahko škodovala strukturi tal.
Njivsko preslico za preparat 508 naberemo zelo zrelo, saj je takrat višja tudi vsebnost kremena. Nabiramo jo na dan za plod, ko je Sonce pred ozvezdjem Leva. Porežemo ves nadzemni del rastline. Čaj pripravimo tako, da dobro pest posušene preslice eno uro kuhamo v 5 litrov vode, oz. prilagodimo količino našim potrebam. Škropimo vse rastline, ki bi jih lahko ali so jih napadle glivice ne glede na to, ali je za rastlino tipičen dan ali ne.
