Ritem dneva nastaja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Približno pol dneva je Zemlja obrnjena proti Soncu; ta stran je osvetljena, toplejša in prijetna za življenje. Drugo polovico dneva imamo noč; zdaj Zemlja ni osvetljena, je temna in hlad- nejša. Dan je ritem izdiha Zemlje v jutranjih in njenega vdiha v popoldanskih urah. Dopoldne so zgornji deli rastlin polni sokov in energije, okrog poldneva se energije preusmerijo v spodnji del in rastlina se zdi kot zmedena, popoldne pa stremijo soko- vi in energije v spodnji del rastline. To lahko ugotovimo tudi s primerom: približno enako razvito solato odrežemo istega dne eno zjutraj, drugo opoldne in tretjo zvečer ter jih damo v poli- vinilasto vrečko in v hladilnik. Čez nekaj dni se izkaže, da je le zjutraj odrezana solata še vedno lepo sveža. Podobno je z red- kvico: če bi istega dne izruvali redkvico zjutraj, opoldne in zve- čer, bi ostala dalj sveža tista, ki smo jo pobrali zvečer.

To dejstvo koristno uporabimo pri presajanju. Rastline, ki jih misli- mo presaditi, vzamemo iz zemlje zjutraj, jih zavite v časopisni papir spravimo v senco in nato posadimo na novo mesto proti večeru. Če je zemlja preveč vlažna, jo okopavamo zjutraj, saj bo z izdi- hom oddala odvečno vlago.

Če je zemlja presuha, jo okopavamo proti večeru, da bo z vdihom sprejela vase vlago iz zraka. Da je popoldne okopana zemlja bolj vlažna, lahko opazimo že naslednje jutro.
Ritem dneva je dobro upoštevati tudi pri nabiranju npr. cvetlic na dan za cvet zjutraj, listov zdravilnih zelišč zjutraj in korenin za čaje ali kot zdravilna zelišča popoldne.

Preparate, namenjene zemlji, bomo škropili popoldne.
V ritmu dneva imajo ure jutranjega svita in večernega mraka v sebi nekaj svetega; rastline imajo rade, če delamo z njimi ob tem času.