Pri tem, ko žival prebavlja krmo, se snovi krme, torej snovi, ki jih je rastlina uporabila za svojo izgradnjo, razgradijo. Pri tem se sproščajo tudi energije, ki so rastlino gradile.
Prežvekovalci, posebej krava, imajo štiri želodce in dolg pre- bavni trakt, zaradi česar lahko žival prebavi zelo velike količi- ne krme. Pri tem se “sproščajo sile, ki jih rogovi in parklji zadrži- jo in jih nato sevajo nazaj tako, da spet stečejo in sodelujejo pri izgradnji telesa.” Na ta način žival preskrbi svoj organizem, nam pa da tudi gnoj, dragoceno substanco, sestavljeno iz snovi (mineralni svet), sil življenja (rastlinski svet) in sil lastne duševnosti, ki omogoča izgradnjo plodne humuzne zemlje prežete s silami življenja. V gnoju so tudi energije, ki jih žival, kot bitje brez lastne zavesti, ni mogla uporabiti. Te energije dose- žejo človeka preko rastlin, ki zrastejo iz zemlje, negovane s pre- pariranim gnojem, in so zanj, ki ima tudi duha in zavest, neiz- merno dragocene in potrebne.

Preparat gnoj iz roga naredimo iz kravjega gnoja. Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline se na tleh, ki smo jih poškropili z njim, bolje povežejo s silami Zemlje in naredijo bistveno več korenin.

Preparat zori v kravjem rogu, ki je zakopan v zemlji približno od Mihelovega do Velike noči, pretežno v času, ki so ga alkimisti nekdaj imenovali čas, ko vlada “princip SAL”. Za Božič je Zemlja svojo dušo čisto vdihnila, je čisto pri sebi. Njene sile, sile Perzefone, ki bodo spomladi omogočile prebujanje rastlinske rasti, so čisto v podzemlju. V približno pol leta se v kravjeku v rogu, zakopanem v zemlji, koncentrirajo sile življenja.

Izdelava: sestavine, priprava, čas zorenja

Potrebujemo lepo oblikovan in nepoškodovan rog krave, ki je najmanj enkrat telila in čvrst, dobro oblikovan kravji gnoj brez stelje.

Najboljši kravji gnoj dobimo od živali v času, ko Luna potuje pred ozvezdjem Leva ali Device; gnoj je še posebno dober, če je od breje živali, ki smo jo krmili s senom ali ovseno slamo. Uporabljamo svež gnoj (ne starejši od dveh dni).

Za polnjenje so primerni le rogovi krav, ki so vsaj enkrat telile. Rogovi krav, ki še niso telile, bikovi ali volovski rogovi niso pri- merni. Če moremo, uporabimo rogove krav z lastne kmetije. Kravji rog razlikujemo od bikovega po tem, da ima debelejšo steno, je bolj vitek in rahlo spiralen, konica roga je polna. Pri vsaki telitvi se na obodu roga naredi obroček (število obroč- kov pove, kolikokrat je krava telila). Bikov rog ima bolj trikotno obliko in ni spiralno zavit, stena je tanjša, nastavek kosti pa sko- raj enako dolg kot rog sam in sega do konice roga, ki je votla. Preden se lotimo polnjenja rogov, moramo odstraniti v rog vraš- čeno kost. To naredimo tako, da rogove za teden ali dva zakop- ljemo v kompost ali jih zavežemo v plastično vrečo in shrani- mo na toplo. Ko se začne fermentacija, bo kost ob udarcu ob tnalo zdrsnila iz roga.

Pravi čas za izdelovanje preparata gnoj iz roga je Mihelovo ali dnevi okrog 29. septembra. Prednost imajo dnevi za cvet ali dnevi za plod.
Rogove napolnimo s kravjekom do konice, pri čemer si pomag- amo z leseno paličico ali žlico. Med polnjenjem s konico roga večkrat udarimo ob podlago, da se gnoj dobro usede. V primeru, da rogov ni na razpolago, vzamemo parklje goveda.

Napolnjene rogove ali parklje zakopljemo v humozna tla. Izberemo tako mesto, ki ni v koreninskem območju dreves, kjer v neposredni bližini ni zidov ali cest, kjer ne zastaja voda, in je najmanj 50 m oddaljeno od drugih zakopanih preparatov. Jama naj bo tako globoka, da bodo rogovi pokriti s 30 – 40 cm zemlje. Če tla v tej globini niso živa, izkopljemo 50 – 60 cm glo- boko jamo in na dno nasujemo 20 cm humozne zemlje, pri plitvih tleh pa nasujemo ustrezen greben nad nivojem tal. Rogove položimo v jamo z odprtino rahlo navzdol, tako da v njih ne more zastajati voda ter mednje nasujemo nekaj zem- lje, da je vsak rog obdan z njo. V eno jamo lahko zakopljemo neomejeno število rogov, če je potrebno, tudi v dveh ali treh plasteh, vendar jih ločimo s plastjo zemlje. Jamo zasujemo in dobro označimo kraj, kjer so rogovi zakopani, da bi jo spomla- di brez težav našli.

Izkopavanje

Rogove izkopljemo spomladi, približno v času, ko je planet Merkur teden dni pred ozvezdjem Ovna. Čas je naveden vsako leto v Setvenem priročniku. Preparat je uspel, če je temnorja- ve do črne barve in diši po gozdni zemlji. Če je vsebina močno smrdeča, ni uporabna.

Spravilo

Gnoj iz roga (preparat 500) stresemo ali izbezamo iz rogov. Oblikujemo krogle s premerom okoli 8 cm in jih nekaj dni na zraku v senci sušimo in obračamo. Ne povsem suhe krogle spravimo v lončeno ali leseno posodo, to pa v šoto tako, da jo z vseh strani obdaja približno 10 cm debel sloj šote. Ponekod izdelajo večjo količino preparata; tedaj neoblikovanega shra- nijo v večji lončeni posodi, ki so jo postavili v šoto.

Če je vsebina rogov še zelenkasta, toda ne smrdeča, je dobra in bo, če ostane vlažna, dozorela v času hrambe.

Prazne, suhe rogove spravimo v vreči na zračnem mestu v hlevu. Nepoškodovane lahko uporabimo še nekajkrat.

Priprava preparata 500

Preparat gnoj iz roga (500) se uporablja kot škropivo. Pripravimo ga takole: topli vodi (telesna temperatura) dodamo preparat in to mešamo z močnim vrtinčenjem tako, da se v sredini nare- di lijak skoraj do dna. Mešamo eno uro zdaj v eno, zdaj v drugo smer. V tem času se voda ne sme umiriti. Z mešanjem začne- mo na robu posode, hitrost povečujemo in na koncu meša- mo proti sredini. Tako nastane več slojev različno hitro vrteče vode, pri čemer se informacija preparata prenese na medij. Primerna voda je dobra voda iz vodnjaka ali deževnica (ne prva), v skrajnem primeru pa tudi voda iz vodovoda, ki je nekaj dni stala na soncu. Mešamo ročno s palico “iz rame”, pri več- jih količinah z metlico, pritrjeno na visečem drogu nad sodom. Način mešanja je za učinkovitost preparata zelo pomemben. Prav je, da meša preparat oseba, ki je z delom na kmetiji pove- zana. Z enournim mešanjem se postavi v kozmične ritme, saj ima ritem delovanja srca in pljuč svojo ustreznost v ritmih Sonca, ena ura pa je kozmična enota.

Posoda za mešanje naj bo primerno visoka, cilindrične oblike

ter iz lesa ali keramike (plastična ali kovinska ni primerna, pa tudi iz hrastovega lesa ne).
Ko je preparat zmešan, ga precedimo skozi dobro prosojen material (najbolje hlačne nogavice). To je pomembno, saj le dobro precejen preparat ne bo mašil šobe škropilnice pri škrop- ljenju. Preparat poškropimo fino razpršen v treh urah po kon- čanem mešanju. Učinek po tem času hitro pade.

Za 1 ha površin potrebujemo 12 dag preparata 500. Propustnost šobe škropilnice naj bi bila 40 l/ha.

Uporaba, čas škropljenja

  • Enkrat v letu med novembrom in koncem februarja, na dan, ko ni zmrzali in na površinah ni snega, poškropimo vse povr- šine, vrtove, njive, travnike pa tudi drevje in grmovnice s pre- paratom 500 v popoldanskem času, ko Zemlja vdihuje.
  • Trikrat, z vmesnim obračanjem zemlje, škropimo preparat 500 neposredno pred posevki, da se rastlina bolje poveže s silami Zemlje in naredi več korenin.
  • Škropimo pokošene in popašene pašnike in travnike.
  • Preparat 500 uporabljamo za blažitev posledic suše tako, da zmešan preparat škropimo v času suše v poznih večer-nih urah na rastline in zemljo.
  • Preparata 500 praviloma ne škropimo na zelene rastline.Izjema je v primeru suše in če je po močnem deževju zeml-ja zelo izprana, rastline pa šibke in porumenele.
  • Kot kopel za seme špinače ( mešamo 1 uro )
  • Preparata 500 nikoli ne škropimo v opoldanskem času.

Rog krave je daljši, vitkejši in rahlo spiralno zavit. Število obročkov pove, kolikokrat je krava telila.

Za polnjenje rogov lahko pripra- vimo poseben lijak.

Rogove zlagamo tako, da so odprtine nagnjene nekoliko nav- zdol; daljša stran odprtine naj bo zgoraj, da v rog ne bo pronicala voda.

Za velike porabnike bomo skla- diščili preparat 500 v glineni poso- di, ki je v skrinji obdana s šoto.

Kjer potrebujemo veliko prepara- tov, si delo lahko olajšamo tako kot vidimo na slikah.