Gnojenje in negovanje tal
Namesto lahkotopnih mineralnih gnojil uporabljamo zrele komposte in biološko dinamične preparate. Namesto herbicidov drevesa okopavamo po tako imenovanem Sandwich-System-u. Preostalo površino izmenično kosimo ter pri tem upoštevamo razvojne faze koristnih organizmov. Ne kosimo na primer med razvojem pikapolonice, saj odlaga jajčeca na travne liste, enako pa ravnamo v odnosu do drugih organizmov.
Obrezovanje in redčenje
Pri obrezovanju upoštevamo mero zlatega reza. S tem vplivamo na harmonično rast preko celega leta. Redčenje izvajamo ročno, od faze rdečega balona (E2 oz.BBCH 59) pa vse do obiranja.
Biološko-dinamični preparati
So z biološko dinamičnega stališča najdragocenejša zapuščina dr.Rudolfa Steinerja in imajo ključno vlogo v pridelavi zdrave hrane. Poleg biološko-dinamičnih preparatov uporabljamo še homeopatske pripravke. Pri nabiranju potrebnih zelišč in izdelavi preparatov so v veliko pomoč člani biološko-dinamičnih društev.
Kozmični ritmi
Tako, kot v klasični kmetijski pridelavi upoštevamo ritem leta in v skladu s tem posamezno kulturo sejemo, sadimo in spravljamo v zanjo primernem obdobju, se v biološko-dinamičnem načinu kmetovanja ravnamo še po ritmih meseca, tedna, dneva in celo ure. Zato na primer obrezovanje opravimo v času padajoče lune v dnevih za plod, saj se rane hitreje in bolje celijo. Obiranje na dan za plod podaljšuje obstojnost plodov, vsebnost izmerjenega C-vitamina je višja itd.
Pri izračunavanju točnih rokov za izvedbo posameznih ukrepov se ravnamo po podatkih lastne agrometeorološke merilne postaje ter po priporočilih biološko-dinamičnega centra Goetheanum v Dornachu, znotraj katerega je znameniti Keplerjev observatorij. Pri vsakodnevnem delu pa je neobhodno vodilo Setveni koledar Marie in Matthiasa Thuna, ki ga pri nas izdaja založba Ajda.
Ohranjanje biotske pestrosti
Vsi smo nenehno izpostavljeni neravnovesju, tudi rastline. Pri tem ne gre zgolj za neravnovesja, ki jih povzroča človek, pač pa tudi za povsem naravne okoliščine kot so deževja, sušna obdobja, mrazovi ipd. Pri tem se odraža poslanstvo človeka, ki ima sposobnost urejanja in odpravljanja neravnovesij. Naravno ravnovesje se trudimo vzpostaviti tudi z zagotavljanjem življenjskega okolja živalskim vrstam.
Prisotnost posameznih žuželk spremljamo s pomočjo različnih vab.
Delo pa gre bolje od rok ob uživanju dobrot iz domačega vrta, ki so prav tako pridelane na biološko dinamičen način.
Pogosta vprašanja
Biodinamično kmetovanje je najstarejša in najbolje raziskana oblika ekološke pridelave, ki se je pričela uveljavljati po letu 1924 in se nato naglo razširila po vsem svetu.Z izvirnim pojmovanjem naravnega razvoja omogoča odklon od konvencionalnih vzorcev, ki vse bolj ogrožajo naše okolje, slabijo zdravje, našo samopodobo ter gospodarsko moč. Zato biodinamiki usmerjamo strategijo in aktivnosti v pridelavo in predelavo zdrave hrane ter k ohranitvi zdrave zemlje.
Biodinamično kmetovanje je impulz proti degeneraciji. Tako bi najbrž najbolje opisali omenjeno metodo v enem stavku. Biodinamična metoda izhaja iz Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, ki ga je ta pripravil leta 1924, in na katerega so pomembno vplivale zgodovinske okoliščine. Kmetijski tečaj velja za enega najpomembnejših prelomov, ki vplivajo na razvoj kmetijstva v 21. stoletju.
Pri eko se prevečkrat zadovoljimo s tem, da kemično-sintetična sredstva zgolj zamenjamo z biološkimi, medtem ko biodinamiki ostajamo zvesti naravnim izvorom rasti in razvoja, ki nikakor niso gnojila in pesticidi, temveč naravni dejavniki, kot so toplota, svetloba, vlaga, minerali … Gnojenje biodinamiki razumemo kot oživljanje tal, kajti le živa tla zagotavljajo zdravo rast in razvoj, škodljivce pa obravnavamo kot simptome porušenega ravnovesja. Naše delo je torej oživljanje tal in ohranjanje ravnovesja.
V biodinamični pridelavi ni dovoljeno uporabljati nobenega sintetičnega sredstva, tudi organsko pridobljena so strogo omejena in dovoljena le v določeni količini in pod posebnimi pogoji. Biodinamiki kakovost svojih živil izboljšujemo predvsem s skrbjo za ohranjanje zdravja in rodnosti tal, zato zemlje ne gnojimo z gnojevko in nezrelimi komposti. Za zdravje komposta uporabljamo posebne zeliščne pripravke. Zdravje rastlin krepimo z zeliščnimi pripravki, s čaji, izvlečki, s pravilnim kolobarjenjem in z upoštevanjem pravega časa za vsako opravilo. Živali v hlevih niso privezane, kravam se ne režejo rogovi, oploditev živali se opravlja po naravni poti …
To v praksi pomeni, da se na kmetiji namesto lahkotopnih mineralnih gnojil uporabljajo zreli komposti in posebni biološko-dinamični preparati ter homeopatski pripravki. Drevesa se okopavajo po posebnem sistemu, preostala površina pa se izmenično kosi ter pri tem upošteva razvojne faze koristnih organizmov. Ne kosi se npr. med razvojem pikapolonice, saj odlaga jajčeca na travne liste. Pri obrezovanju se upošteva mera zlatega reza, redčenje pa se izvaja ročno, vse do obiranja.
Posebnost biodinamičnega kmetovanja je upoštevanje kozmičnih ritmov. Tako kot se v klasični kmetijski pridelavi upošteva ritem leta in v skladu s tem posamezno kulturo seje, sadi in spravlja, se v biodinamičnem načinu kmetovanja ravna še po ritmih meseca, tedna, dneva in celo ure. Zato npr. obrezovanje opravimo v času padajoče lune v dnevih za plod, saj se rane hitreje in bolje celijo. Obiranje na dan za plod podaljšuje obstojnost plodov, vsebnost izmerjenega C-vitamina je višja … Pri izračunavanju točnih rokov za izvedbo posameznih ukrepov se ravnamo po podatkih lastne agrometeorološke merilne postaje ter po priporočilih biološko-dinamičnega centra Goetheanum v Dornachu. Pri vsakodnevnem delu je vodilo Setveni koledar Marie in Matthiasa Thuna.
Iz konvencionalnega načina kmetovanja danes prehajamo v ekološki način, vendar ne spreminjamo pogleda ali načina delovanja. Zamenjati kemična sintetična sredstva z biološkimi ni premik v evoluciji človeka. Kemične strupe samo zamenjujemo z biološkimi. Med kemično in biološko vojno ni bistvene razlike. V obeh primerih so mrtvi. Z biodinamiko smo dobili prvo metodo, pri kateri ni treba več ubijati.
Raziskave znanstvenikov z Nove Zelandije, izsledke katerih je objavila revija Science v svoji 260. številki, so pokazale, da obdelava tal na običajen način z mineralnimi gnojili in kemijskimi “zaščitnimi” sredstvi (kot so razni pesticidi ali insekticidi) dolgoročno izčrpava prst, uničuje njegovo rodovitnost in povzroča večanje različnih oblik bolezni ter čezmeren razvoj živalskih “škodljivcev”. Rodovitnost prsti z zmanjšanimi “stranskimi” učinki ohranja ekološka obdelava tal, medtem ko biodinamični način obdelave tal edini povečuje rodovitnost (povečuje odstotek hranilnih snovi v zemlji) in zmanjšuje različne oblike škodljivih posledic kmetovanja za človeško družbo in naravo.
Gledano z gospodarskega vidika ima biodinamična pridelava neizmerne prednosti, ki jih mnogi še ne morejo povsem razumeti, kajti kmetijstvo se še vedno obravnava kot gospodarska dejavnost s takšnimi ali drugačnimi finančnimi učinki in ne kot pridelava hrane, ki mora imeti pozitiven vpliv na počutje ljudi in živali. Še vedno je v ospredju vprašanje, koliko pridelamo, namesto da bi se vprašali, kako pridelamo.
Dokler bomo, na primer, zdravstvo obravnavali z vidika števila bolnikov, si najbrž ne moremo obetati zmanjšanja števila pacientov, mar ne? Vse dokler bo imela prednost količina pred kakovostjo, bo enako z zdravo prehrano.
Živimo v času, ko se nam nenehno vsiljuje tuje poglede, zato so danes možne politične odločitve, ki zgolj reagirajo na aktualne probleme in krize, namesto da bi vodile sistem. Možni so šolski sistemi, ki v skrbi za lasten obstoj zanemarjajo razvoj otrokovih potencialov, zdravstveni in kmetijski sistemi, ki se spopadajo s simptomi, namesto z vzroki bolezni, finančni sistemi, ki denar pojmujejo kot blago in ne kot sorazmerje vrednosti realnega gospodarstva. To, kar mora vsak pri sebi storiti je, da si izoblikuje svoj pogled, svoj zorni kot, iz katerega bodo izhajala njegova dejanja in da se ne predaja temu, kar ponuja ekonomska, politična ali kakšna druga propaganda.
Z dr. Rudolfom Steinerjem se je spremenil pogled na stvari, ki ga večina goji. Še vedno živimo v času, ko delujemo proti. Proti škodljivcem, proti boleznim in tako naprej. S Steinerjem se ta paradigma spremeni. Zavemo se, da moramo delovati za. Za Zemljo, za naravo, za zdrav način življenja posameznikov in družbe, za trajnostni razvoj …
Kmet, ki mu je pomembno samo to, da pridelek obvaruje pred pleveli ali škodljivci, bo rešitev problema hitro našel v uporabi pesticidov. Če pa pogleda z roba tega istega polja, bo opazil, da pretirana uporaba pesticidov škodi organizmom v tleh in onesnažuje vodo ter bo uporabo teh sredstev morda omejil. Tisti pa, ki na pridelavo gleda iz zornega kota svojih kupcev in pri tem ugotavlja, da ne živi ločeno, ampak je tudi sam del v skupnost povezanih ljudi, bo prej ali slej pričel pridelovati zdrava živila. Biodinamik bo tak odnos vzpostavil z vso naravo in svoj trud usmerjal v ohranjanje ustreznega ravnovesja.
Omenjene oznake so registrirane in strogo kontrolirane oznake, za katere veljajo z zakonom določeni predpisi o načinu uporabe.
Splošni pogoji za pridobitev certifikata ekološke pridelave in/ali predelave:
• najmanj 95 % sestavin mora biti sledljivih iz eko pridelave,
• morebitni dodatki morajo biti izključno naravnega izvora,
• v predelavi se ne sme uporabljati gensko spremenjenih encimov ali sintetično pridobljenih sestavin,
• pri živinoreji je prepovedana uporaba antibiotikov in hormonov, določeno je število dni, ki jih morajo živali preživeti na prostem, nujna je organska krma …
Živila z oznako Demeter izpolnjujejo vse pogoje, predpisane z ekološko pridelavo in predelavo, poleg njih pa še dodatne zahteve biodinamike.
Demeter je že od leta 1928 ime svetovne blagovne znamke za pridelke, pridelane po biodinamični metodi.